Koncept učenja v Studiu BA Tango

Ure in ure analiz človeškega telesa in anatomije giba, tehnike tanga, njegove strukture in komunikacijskih poti v paru, dolgoletne plesne izkušnje različnih plesnih tehnik, 25 let argentinskega tanga – plesa, izobraževanja, raziskovanja, umetniškega delovanja, več kot 15 let pedagoškega dela v Studiu BA Tango in v tujini ter 5 let pedagoškega dela na Akademiji za ples.

Blaž in Andreja sta tako oblikovala unikaten in poglobljen način učenja argentinskega tanga, ki temelji na resničnem razumevanju gibanja posameznika in gibanja v paru.

Tango je improvizacija. Temelji na komunikaciji dveh neodvisnih posameznikov, ki jima je soustvarjanje s partnerjem užitek, je simbioza. Da se lahko pogovarjamo, se moramo najprej naučiti govoriti – izgovarjati, bogatiti besedni zaklad in oblikovati stavke, ki

temeljijo na poznavanju slovnice.

In podobno je pri tangu... Učimo se pogovarjati. Učimo se izgovarjati – ozaveščamo svoj inštrument oziroma telo in z vajo iz njega izvabljamo vse bolj ubrano melodijo. Bogatimo svoj besedni zaklad s tango elementi (barridas, ganchos, sacadas itd.) in spoznavamo fraze oziroma tradicionalne sekvence (ocho, medialuna, crusada, ocho cortado itd.), spoznamo se s tango slovnico oziroma strukturo tanga, ki nam omogoča lastno oblikovanje stavkov oziroma svobodno improvizacijo in kreacijo svojih sekvenc.

Spoznavamo moško in žensko vlogo v paru in se učimo komunikacije, pa tudi manipulacije...

Spoznavamo tango glasbo in se zapletamo v tango trikotnik, ki ga tvorita plesalec, plesalka in glasba. Ni nam dolgčas.

Zavedamo se...

Tehnika je le orodje za poetično, kreativno, umetniško izražanje in ne cilj. Žal brez orodja ne moremo izklesati kipa.

Tango je komunikacija dveh, je dialog, ne monolog. Zato moški ne vodi plesalke ne da bi počakal

na njeno reakcijo. Plesalec vedno počaka odgovor plesalke in nadaljuje v skladu z njenim

odgovorom. Sicer se to izključuje s konceptom dialoga...


PREVEČ NAPORNO?

Tango je kot življenje.

Imamo izbiro.

Lahko živimo rutinsko, smo pasivni, živimo s partnerjem, ker sami pač ne zmoremo, ne maramo sprememb , saj so te

življensko nevarne, solimo pamet drugim, smo zelo pomembni in brez kritične distance poslušamo pravljice na TV

poročilih.

Lahko pa smo aktivni, razmišljamo, raziskujemo, uživamo v kreativnem pogovoru s partnerjem, brainstormamo, se

zavedamo, da se vse v življenju spreminja in razvija ter ne želimo živeti kot v Srednjem veku, ker nas nekdo prepričuje,

da moramo spoštovati tradicijo. Ni nas strah kritike, ker si dovolimo dvomiti, da je zemlja ravna in smo pripravljeni

raziskovati.


Lahko plešete tango in plešete na en ali na drug način. Izbira je popolnoma vaša. Blaž in Andreja sta pač izbrala drugo in plesalci v njunem plesnem studiu/tango laboratoriju prav tako.

Učenje argentinskega tanga je resnično pravi mali laboratorij, v katerem spoznavamo nove stvari, se razvijamo, raziskujemo, analiziramo...vzpodbujamo kreativnost in razvijamo individualen stil.

Delamo v majhnih skupinah, ki omogočajo individualen pristop. Ni univerzalnega načina učenja. Vsak posameznik je svet zase, s svojimi spretnostmi, prednostmi in posebnostmi, s svojim načinom dojemanja in razumevanja stvari.

Sproščeno vzdušje je pogoj za učenje, raziskovanje in kreativno izražanje. Zato se zavedamo naslednjega:

Svoboda posameznika je obogatena s svobodo drugega.

Učenje nikoli ne sme biti preveč resno, napake delamo vsi in brez njih bi bil svet dolgočasen – svet bi bil popoln.

Tango je hoja po robu prepada. Včasih se zgodi, da nam zdrsne.

Humor zdravju ni škodljiv.

Pravila moramo poznati, da jih lahko kršimo.

Nikoli ne znaš premalo, da ne bi mogel uživati in nikoli toliko, da bi se nehal učiti.